Andrej Šifrer

  • 14.03.2008
#

Andrej Šifrer

Velik možakar. Velik pevec in kitarist. Velik grešnik. »Ampak to si že, če si nekoga le v mislih zaželiš! Ljudje smo ustvarjeni po božji podobi – kot posode z razpokami, skozi katere sije Njegova milost – torej smo vsi po malem grešniki,« se tolaži Andrej Šifrer. Martinov lulček je zdaj že večji kot Triglav, Marija ga je uslišala in ostala, njegove Miške pa imajo danes malo drugačno podobo, kot so jo imele pred leti, ko je o njih prepeval.

In on? Še zdaleč ne spominja na katerega od upesnjenih Penzionistov, a so mu prepete (in prepite?) noči zarisale na obraz svoje črte. Čeprav mu srebrno sivi lasje že dajejo pridih častitljivosti, je v sebi ohranil otroka. Ki (se) ne bo nehal igrati, kot se za pravega umetnika tudi spodobi.

Preberite celoten članek

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri