Kronplatz: Doživljajev polna smučarija visoko nad oblaki

  • 17.02.2020

Pozimi in poleti krasna Južna Tirolska se ponaša s čudovito Pustriško dolino (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster), v katere srcu je 2275 metrov visok kopasti vrh z italijanskim imenom Plan de Corones oziroma nemškim Kronplatz, po katerem se tudi imenuje tamkajšnje smučarsko središče. To je umeščeno med turistična mesta Bruneck-Brunico, St. Vigil-San Vigilio in Valdaora-Olang.

FOTO Skirama Kronplatz (Foto: Foto Skirama Kronplatz)

20 fotografij v galeriji

Območje je do prve svetovne vojne spadalo pod avstrijsko oblast, po njej pa ga je dobila Italija, a se tam še vedno brez težav sporazumevate v nemščini, saj je ta še vedno prvi jezik v osnovni šoli. Kakšen napis boste prebrali tudi še v ladinščini, različici romanskega jezika, a slišali ga najbrž ne boste, saj ga govori le še malo ljudi. Iz tega jezika prihaja tudi beseda corones, ki pomeni 'krona'. Slovenci se tam morda dobro počutimo tudi zato, ker slovansko poselitev v 6. stoletju izpričujejo krajevna in ledinska imena.

No, v Kronplatz gremo seveda radi predvsem zato, ker je oddaljen le okrog 280 kilometrov in ker se ponaša s 119 kilometri odličnih smučišč vseh zahtev­nosti, znanih po tem, da so široka in zato idealna za popoln karving. Poleg tega je tam 190 kilometrov stez za smučarski tek (predvsem v biatlonskih centrih Anterselva in Casere ter v tekaškem centru Riva), žičnica Piculin in smučarski avtobus pa omogočata povezavo z nič manj svetovljansko Alta Badio. Poudariti moramo, da je to eno redkih smučarskih središč s kar petimi črnimi smučarskimi progami, ki so poimenovane The Black Five.

Ome­nimo le tri lepotice: osemkilometrska Sylvester je ena najlepših in najdaljših, čudovita Piculin s skoraj 75-odstotnim naklonom pa je ena najstrmejših v Italiji, medtem ko je strma Erta izziv tudi za smučarske svetovnega pokala, saj ima na nekaterih delih več kot 50-odstotno str­mino. Ste dovolj pogumni? No, če ste 'le' spretni, je za vas kot ustvarjen največji snežni park v Južni Tirolski. In če vam gibanja še ni dovolj, drsajte! V vsaki vasi doline imajo namreč drsališče (skupno jih je več kot 30), v Campo Tures pa lahko drsate tudi v ledeni dvorani. Po smuki se lahko še sankate – osvetljeni sankališči sta dve, Korer in Cianross, najdaljša sankaška proga, dolga 10 kilometrov z višinsko razliko 1000 metrov, pa je na smučišču Speikboden. Dolini Tures in Aurina pa sta meka za ledne plezalce.

Da je v Kronplatzu tudi več kot 30 bolj ali manj tradicionalnih smučarskih koč, v katerih ne manjka dobre jedače in pijače ter seveda zabave med smuko, še bolj pa po njej, vam sploh ne bomo govorili, kakor tudi ne, kje se boste namestili. Izbira je pestra, vse od hotelov do apartmajev tik pod smučišči ali v nekaj minut vožnje oddaljenih krajih. No, mi se ne bi branili hotela Alpin Panorama Hubertus.

Na samem vrhu Kronplatza med smuko nikakor ne spreglejte dveh znamenitosti, saj greste lahko v obe naravnost s smu­čišča v smučarski opremi. Ena je Mes­snerjev gorski muzej MMM Corones, druga pa muzej gorske fotografije LUMEN, ki so ga uredili v prenovljeni postaji stare vzpenjače. V tem objektu je tudi vrhunska restavracija Alpinn Food Space & Restaurant Norberta Niederkoflerja, ki ima v San Cassianu restavracijo Rosa Alpina, za katero je bil ovenčan s tremi Michelinovimi zvezdicami.

MMM Corones je julija 2015 odprl sam Reinhold Messner, svetovno znani alpinist s 14 osvoje­nimi osemtisočaki (poleg tega je prečkal Antarktiko čez južni pol, zatem še puščavi Gobi in Takla Makan ter po dolgem prehodil Grenlandijo), sam projekt Mes­sner Mountain Museum (MMM) pa je zasnoval že na začetku devetdesetih let in v njegovem okviru ustvaril šest mu­zejskih enot, ki stojijo po vsej Južni Tirolski in tudi v Benečiji. MMM Corones, ki je med njimi najmlajši in menda tudi zadnji, je tematsko v celoti posvečen klasičnemu alpinizmu kot kraljevski dis­ciplini od njegovih začetkov do danes. Poleg čudovite stavbe, ki jo je oblikovala Zaha Hadid, takrat najbolj zvezdniška arhitektka iraško-britanskega rodu, obis­kovalca navduši tudi 240-stopinjski panoramski pogled na dolomitske vršace.

LUMEN, ki je odprl svoja vrata leta 2018, od MMM pa je od­daljen slabih 500 metrov, na približno 1800 kvadratnih metrov v štirih nadstropjih ponuja ogled razvoja fotografije in ima stalno razstavo vrhunskih gorskih fotografij, tako zgodovinskih kot sodobnih digitalnih. Nekaj časa vam lahko vzame tudi kakšna začasna razstava, kot je tista, o kateri pišemo na strani 23. In seveda soba z zrcali, ki je tudi ne kaže zamuditi.

Tekst Borut Omerzel
Foto Dean Dubokovič, Marco Zanta, Paolo Riolzi, Manuel Kottersteger

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri