Intervju: Marko Seršen - Energije polna zgodba o uspehu

  • 20.04.2020

Energija je bila, je in bo ključni dejavnik razvoja civilizacije, danes pa sta pri njenem pridobivanju in izkoriščanju zelo pomembna tako zavedanje o njeni racionalni rabi kot tudi okoljska trajnost, ki vključuje okoljska vprašanja, tehnično učinkovitost in funkcionalne zahteve ter tudi prenovo mestnega okolja in socialne vidike. O takšnih vprašanjih, ki so neposredno povezana z energijo, Marko Seršen, diplomirani inženir strojništva ter lastnik in direktor podjetja Energen, poslovno razmišlja ves čas. Njegovo podjetje je gospo­darska kriza pred desetletjem prisilila v iskanje novih poslovnih rešitev in vse od takrat se njegova poslovna pot strmo vzpenja.

Marko Sršen (Foto: Aleksandra Saša Prelesnik)

Gospod Seršen, vaše podjetje Energen, ki se ukvarja s soproizvodnjo elektrike in toplote, je nedavno praznovalo 15 let delovanja.

Drži, leta 2005 smo začeli prodajati enote za istočasno proizvodnjo električne energije in toplote. Sem pa to poslovno idejo razvil že med študijem. Vedno me je namreč zanimalo, kako je strojništvo povezano s proizvodnjo elektrike, hkrati pa sem si želel, da bi od tega lahko živel.

Pojasnite nam, za kaj sploh gre pri soproizvodnji elektrike in toplote.

Gre za energetsko najučinkovitejši način izrabe goriv, pa tudi varčen in okolju prijazen. Najpreprosteje povedano, da si bodo bralci in bralke lahko predstavljali: gre za škatle, v katerih je motor z notranjim izgorevanjem, običajno gre za plinski motor, torej gnan na zemeljski plin. Na motor je priključen generator, ki proizvaja električno energijo, istočasno pa motor vodno ohlajamo. Pri pretvarjanju notranje energije goriv v mehansko se sprošča velika količina toplote, ki jo nato koristno uporabimo, kar je bistvena razlika med soprozivodnjo (SPTE) in ločeno proizvodnjo električne energije.

Kako ste se leta 2005 podali na trg?

Pridobili smo zastopstvo nemškega podjetja, enega največjih evropskih proizvajalcev takšnih manjših sistemov, veliko manjših, kot so danes ti naši industrijski, kajti začeli smo bolj kot ne s hišnimi zadevami. Pri nas smo s tem orali ledino, tudi tako, da smo sodelovali na področju zakonodaje in smo bili med predlagatelji smernic. Vmes pa smo ves čas rasli, pridni smo bili, vse smo delali, od energetskih študij in pregledov do prenov kotlovnic, dokler nismo enot SPTE začeli izdelovati tudi sami.

To je bil gotovo smel korak.

Drži. Do gospodarske krize leta 2009 smo veliko delali na inženiringu, za naročnike smo izvajali projekte, vgradili smo sistem, prevzeli servis in upravljanje, potem pa je kriza vse postavila na glavo. Skoraj čez noč smo morali spremeniti poslovni model. Kot sem že večkrat rekel, nam je krizo uspelo spremeniti v zmago. Prvi v Sloveniji smo začeli na tem področju ponujati energetsko pogodbeništvo. Prišli smo do potencialnih naročnikov, jim predstavili prednosti našega sistema in jim ponudili več poslovnih možnosti sodelovanja, med drugim tudi to, da sami vložimo v sistem in jim za določen popust prodajamo z njim pridobljeno elektriko in toploto. Za naročnike je to pomenilo tako neposreden finančni kot tudi okoljski učinek, mi pa smo tako izvedli svoje največje projekte v Sloveniji. Običajno sklepamo dolgoročne pogodbe in ta poslovni model se je izkazal kot zelo uspešen. Sčasoma nas je bilo takšnih ponudnikov več in takrat smo se odločili, da naredimo korak naprej – da naprave SPTE, ki smo jih do takrat kupovali, izdelamo sami. Torej z lastnim znanjem in izkušnjami. Tako imamo zdaj lastno proizvodnjo enot SPTE.

In kako gre?

Uspešno smo začeli, tudi v tujini smo čedalje bolj prisotni, trenutno najbolj v Veliki Britaniji, od koder prejemamo največ naročil, zanimanje pa se skokovito širi tudi na druge trge po vsem svetu.

Mi lahko podrobneje predstavite lastno proizvodnjo?

Dele za enote SPTE večinoma kupimo drugje, saj pri njih ne gre za kaj novega, to so že razviti izdelki. Naša lastna inovativna rešitev pa je sama konstrukcija enot in predvsem avtomatika ter krmiljenje vseh teh delov. Razvili smo možnost prilagoditve enote danim razmeram pri naročniku.

Kolikšna pa je življenjska doba teh enot?

Življenjska doba je različna, odvisna od tega, kolikor posamezna enota deluje na leto. Če bi nenehno delovala, bi bila njena življenjska doba približno deset let. Za primerjavo, to je toliko, kot bi z avtom naredili pet miliionov kilometrov. Enote SPTE, ki jih imamo v Sloveniji, delujejo približno polovico časa na leto, kar pomeni, da lahko obratujejo med 10 in 20 let, potem pa enoto načeloma obnovimo. To pomeni, da glavne sestavne dele prenovimo, s čimer življenjsko dobo podaljšamo še za enkrat toliko.

Kaj pa takšna soproizvodnjo elektrike in toplote pomeni z okoljskega vidika?

Okoljski vidik je seveda zelo pomemben in takšna soproizvodnja elektrike in toplote oziroma izraba energije ima pozitiven učinek. Gre za to, da pri tem z vso proizvodnjo električne in toplotne energije dosežemo največji izkoristek primarne energije. Torej, če uporabimo eno enoto zemeljskega plina, iz nje dobimo karseda največ, približno 40 odstotkov izkoristka električne energije, 50 odstotkov izkoristka toplotne energije, izgubimo pa okoli 10 odstotkov. Če to primerjamo s proizvodnjo električne energije v termoelektrarni, pri kateri je izkoristek le 35-odstoten, vse drugo pa so izgube energije, je to velika razlika. Zakaj se iz Šoštanja kadi? To je večinoma toplota, ki gre neizkoriščena v nebo, v okolje. K temu moramo dodati še izgube pri sami distribuciji elektrike, saj jo je treba iz Šoštanja pripeljati na drug konec Slovenije. Pri naših sistemih pa se elektrika in toplota proizvajata na kraju samem, tam, kjer se ju potrebuje. Menim, da je učinkovita raba energije ena od ključnih stvari za prehod v nizkoogljično družbo.

Pa je to res ena od ključnih rešitev?

Definitivno.

Ali energetska učinkovitost pomeni nujno tudi, da je okolju prijaznejša?

Sam izraz energetska učinkovitost s tem sovpada, saj si energetsko učinkovit, če iz iste količine primarne energije ustvariš več. In če ustvariš več, izpustiš manj CO2 oziroma ga prihraniš. To sicer ni vedno nujno tudi zelena rešitev, kajti kot zeleno je razumljeno nekaj, kar je narejeno iz obnovljivega vira, kot so sonce, voda, zrak ... Plin ni obnovljiv vir. Skoraj zagotovo se bo v zemeljski plin, ki se ga zdaj uporablja, začelo dodajati sintetičnega oziroma metan, ki bo narejen s pomočjo obnovljivih virov.

Ali vaš sistem lahko nadomesti elektrarno oziroma termoelektrarno?

Takšen naš sistem, recimo v Pivovarni Laško, je velikostnega razreda megavat, termoelektrarna Šoštanj pa ima moč 800 megavatov. Se pravi, da bi 800 takšnih sistemov po Sloveniji nadomestilo Šoštanj. No, saj ima tudi velik sistem določene prednosti, energetiki se največkrat sklicujejo na stabilnost električnega omrežja. Mi že sodelujemo v projektu Future Flow, kjer smo mi agregator, saj ponujamo razpoložljivost naših malih elektrarn. Naša tehnologija je namenjena velikim sistemom, pa naj gre za javni sektor ali industrijo, torej velikim objektom, ki so veliki porabniki toplote in elektrike. Tu je investicija v SPTE tudi ekonomsko smiselna. Težava pri obnovljivih virih, kot sta sonce in veter, je, da nista stalna. Soproizvodnja na drugi strani pa zagotavlja nemoteno oskrbo z električno energijo in lahko prispeva k stabilnejšemu omrežju. V našem podjetju razvijamo določene izboljšave, s katerimi se bomo lahko pohvalili v prihodnosti. Morda bomo ponudili celo kakšne pionirske rešitve, patente, a naj za zdaj to ostane skrivnost.

Torej imate svojo razvojno ekipo?

Imamo svojo ekipo, sodelujemo pa tudi z Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Mariboru, na strojnih fakultetah z oddelkoma za energetiko.

Kaj pa pridobivanje kadra? S tem so v Sloveniji že kar težave.

Tudi na našem področju so težave s kadri, ampak kot podjetnik, direktor in lastnik podjetja si nenehno prizadevam, da v podjetju med vsemi vlada timski, športni duh, da smo vsi partnerji in kolegi ter da skupaj rastemo. Imam občutek, da smo zadovoljni, zato smo pri pridobivanju kadrov uspešni. Tudi zaradi že omenjenega sodelovanja z obema univerzama. Tisti, ki so ambiciozni in delavni, radi potrkajo na naša vrata z željo, da bi se radi pridružili našemu mlademu in ambicioznemu kolektivu.

Kaj pa menite o pomembnosti jedrske energije na eni strani in na drugi strani o odzivu ljudi na gradnjo novih elektrarn na rekah?

Pred leti sem bil precej presenečen, ko so se Nemci odločili, da se bodo odpovedali jedrski energiji. In potem se je s časom pokazalo, da so se odločili narobe. Sam menim, da je JEK 2 projekt, ki bi ga Slovenija morala izpeljati, sploh glede na to, da jedrsko elektrarno že imamo. Slovenija bo v prihodnosti potrebovala še večjo proizvodnjo energije in odvisnost od uvoza ni rešitev. Poleg tega imamo znanje in tudi menim, da je JEK 2 okoljsko veliko sprejemljivejša kot pa gradnja na rekah, sploh še, če pri tem drastično posegamo v ekosisteme. Še več, v tem primeru sem celo bolj zagovornik gradnje vetrnih kot pa novih hidroelektrarn; ne sicer za vsako ceno, saj mora biti vsak poseg v naravo premišljen.

Kaj je torej energija prihodnosti?

Za zanesljivo oskrbo je potrebna dobro premišljena energetska mešanica. Vsekakor sem zagovornik vetra in fotovoltaike, ampak, kot rečeno, so to nezanesljivi, nestabilni viri, kar je velika težava za nemoteno proizvodnjo elektrike in s tem za stabilnost električnega sistema. Res je, da gredo stvari z razvojem tehnologije naprej, tudi v energetske zalogovnike, kakšen je postavljen na Jesenicah. Postavitev zalogovnikov je en trend, ki se napoveduje, drugi pa je pretvarjanje presežka energije v sintetični plin, ki sem ga že omenil. Na drugi strani so jedrske elektrarne ‒ zakaj jih ne bi naredili še varnejše, zakaj ne bi stremeli k temu, ne pa, da kar naenkrat rečemo, da jih ne bomo več imeli. Poglejte, razumem Greto in jo podpiram, ne strinjam pa se z njo, da bi morali z letal presedlati na jadrnice, ko hočemo, na primer, priti iz Evrope v ZDA.

In fosilna goriva?

Termoelektrarne je treba čim hitreje nadomestiti drugimi zanesljivimi viri. Tukaj vidim največ potenciala v razpršeni proizvodnji električne energije, tudi s soproizvodnjo. Bojim se, da se v prehodu v nizkoogljično družbo plinu vsaj še 20 let ne bomo mogli kar tako odpovedati.

Kaj pa električni avtomobili?

Proti njim seveda nimam nič, ampak ko ga imaš, moraš dobro vedeti, kje se boš ustavil in napolnil baterije. Vse moraš vnaprej splanirati, vsaj za zdaj je tako. Kmalu bodo vrste za polnjenje še večje, kot so na navadnih bencinskih črpalkah, četudi bo mest za polnjenje električnih avtomobilov več. S tem se bo tudi večala poraba električne energije. Sam vozim hibrida in menim, da je to dobra rešitev, ker med mestno vožnjo uporabljaš elektriko in zelo malo onesnažuješ.. Kar se tiče težjega prometa, bomo pa morali še videti. Delne rešitve so v elektriki, obstajajo pa tudi vmesne rešitve, na primer na utekočinjeni zemeljski plin ali vodik.

Glede na to, da ves čas govoriva o energiji, me zanima, kako si jo obnavljate sami.

Obožujem kolesarstvo, ki sem ga svoje dni resno treniral, zdaj pa imam tukaj v Ljubljani gorsko kolo, s katerim se peljem po kakšnih 200 metrih asfalta, potem pa zavijem v naravo. Rad kolesarim ob Savi, okoli Gameljn, Rašice, zapodim se v gozd. Pri cestnem kolesarjenju pa je zame zakon Istra. Tam se ti lahko zunaj sezone zgodi, da ne srečaš nobenega vozila, vmes pa zaviješ na božanske njoke s tartufi. Tam je pogosto tako, kot bi se čas ustavil. Rad vozim tudi kolesarske maratone po Dolomitih, tako cestne kot gorske.

Koliko kilometrov pa na leto naredite s kolesom?

Skupaj okoli pet tisoč, več ne gre, nimam časa, pa čeprav imam eno od koles domala ves čas pri roki. Žena pa jih je zadnjič naštela 13. [smeh] Rad pa tudi kajtam, smučam, igram golf in še kaj. Ko sem bil študent, sem učil deskanje na snegu šest let, vmes kdaj tudi smučanje. Ko pa sem dopolnil 40 let, mi je žena podarila karto za newyorški maraton, tako da sem obkljukal tudi to.

Kaj vas pri delu najbolj osrečuje?

Res sem srečen, da imamo v podjetju končno produkt, ki ga lahko tržimo po vsem svetu. Prej nam je to manjkalo. Nikoli me ni bilo strah izzivov, poleg tega smo Slovenci ne samo priden, ampak tudi zelo sposoben narod. O tem sem se prepričal že med študijem, ko sem delal v tujini, največ v Nemčiji in Kanadi. V Nemčiji sem čistil in z avtomobilom razvažal fotomaterial, pa tudi v Kanadi sem bil dečko za vse. Tako sem pridobil veliko raznolikih izkušenj, še preden sem se podal na sedanjo podjetniško pot. Na podlagi vseh izkušenj imam zelo dobro mnenje o uspešnosti Slovencev in se za nas sploh ne bojim. Poleg tega menim, da imamo zaradi naše mentalitete neko prednost v primerjavi z drugimi. V sebi imamo nekaj balkanske in mediteranske krvi, kar nam daje prožnost in iznajdljivost, da nismo neprilagodljivi, togi, poleg tega smo tudi pridni, marljivi. To se mi zdi vrhunski miks, ki ga moramo s pridom izkoristiti.

Tekst Katja Golob
Foto Aleksandra Saša Prelesnik

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri