Kateri odmev je najbolj zaznamoval preteklo desetletje?

  • 20.02.2020

Glasbo radi opredeljujemo po desetletjih in to, ki smo ga zapustili, je bilo nadvse dinamično.

Kendrick Lamar (Foto: Daniel Garzon Herazo/Zuma Press/Profimedia)

Ženske na vrhu

Po statističnem preseku smo v drugo desetletje 21. stoletja vstopili z Rihanno, saj bejba po prodajnih rezultatih daleč vodi pred vsemi drugimi. To je bila nemara kar napoved, saj nas je v tem desetletju glasbeno zibala pretežno ženska ustvarjalna energija. Uvodnih let si skorajda ne moremo zamisliti brez Adele. Njen drugi album 21 je že tako vročo zvezdnico eksplo­diral v kulturni fenomen, globalni publiki pa v membrano zapisal večne hite, kot so Rolling in the Deep, Set Fire to the Rain in Turning Tables.

Vse skupaj je leta 2015 zapečatila s še enim zadetkom v polno – tretjim albumom 25, na katerem je večni hit Hello. Ob njej so se na pop sceni dodobra zasidrale še tri izjemne glasbene supernove. Taylor Swift, ki je domala ves čas dominirala nekje pri vrhu pop pirami­de, je uspelo v dobi polarizacije delovati kot povezovalni člen med novodobniki in zapriseženimi nostalgiki, ki trdijo, da morajo vsi glasbeniki pisati svoje pesmi in igrati na kitaro. Pa Nicki Minaj, ki je zmogla s premetenimi sodelovanji preseči raperski žanr in na zadnje čase tako zelo politično korektnem MTV-ju brez slabe vesti zatresti svojo sočno, napeto zadnjico. Pa seveda še Lady Gaga, ki je s provokativno formo v bobnečem slogu zajadrala v preteklo desetletje z armado strastno predanih oboževalcev za petami.

Dobili smo Born This Way, himno vseh, ki malce štrlimo iz pričakovanih standardov, kmalu zatem pa nenaden preobrat v drugačno, bolj realno, bolj naravno, a še toliko bolj iskreno Gaga, ki je z vlogo v filmu pokazala, da resnično lahko dela čisto vse. Prav posebno pot pa si je v tem desetletju utrla Beyonce, ko je leta 2013 predstavila svoj 'vizualni' album Beyonce. Odmik od ugajanja množicam v udarnejše hiphoperske stroge lirične napeve je navdušil tako poslušalce kot kritike. Leta 2016 je z albumom Lemonade sledilo impozantno nadaljevanje tega novega Beyonce zvoka; na njem je med drugim žgal tudi singel Freedom v družbi Kendricka Lemarja.

Kendrick Lamar

Prodajno sta med moškimi sicer dominirala Drake in Ed Sheeran, z Justinom Bieberjem zelo blizu predvsem od leta 2015, ko je ponudil fantastičen pop izdelek Purpose (singli What Do You Mean, Sorry in Love Yourself si zaslužijo svoje mesto v pop zgodovini), a osrednjo glasbeno sceno, podobno kot Beyonce, je prav posebno zaznamoval Kendrick Lamar (zgoraj). Njegovi komadi, zgovorni in provokativni, obenem pa še vedno pretočni za množice, so definirali umetnost s pomenom, ki pa je še vedno pop. Tradicijo žanra je spojil z modernimi smernicami in dokazal, da v času, ko industrija narekuje zgolj potrošniške hite, sporočilo lahko še vedno preživi.

Instant senzacije

Minulo desetletje nas je naučilo, da internet lahko tudi v glasbi povzroči nepričako­vane preobrate. Ko se poklopijo vsi algo­ritmi, morajo včasih tudi največji stopiti stran, da vrhove lestvic, četudi le za kratek čas, prevzame nekaj čisto drugega. Poleti 2012 je tako vse glasbene kanale obsedel korejski pop hit Gangnam Style, ki ima na izteku desetletja na YouTubu blizu 3,5 milijarde ogledov. Kako nenavadno deluje internet je kmalu zatem pokazala obsesija s snovanjem lastnih posnetkov na glasbeno spremljavo skladbe Harlem Shake ameri­škega didžeja Baaurja, vrhunec pa smo vsekakor doživeli leta 2017, ko je vse po­znane rekorde podrl Luis Fonzi z latino zibanico Despacito, ki ima danes na You­Tubu več kot 6,5 milijarde ogledov.

Glasba kot meme

V zadnjih letih preminulega desetletja je sceno prevzel trap, kjer so glavni Drake, Cardie B, Post Malone in recimo Lil Pump, in zdi se, da je glasba dobila še eno vlogo. Kot spremni jezik nove generacije, ki tvori sporočila kar z izseki in elementi iz teh in onih pop kulturnih trendov. Sodobni krojači teh trendov v glasbi pa znajo tvoriti prav takšne vsebine, ki odlično ležejo na komunikacijski kod teh digitalnih domorodcev. In tako glasba preteklega desetletja v novo desetletje vstopa tudi kot spremljava velikim spremembam, ki jih živimo.

Tekst Darjo Hrib
Foto Savage X Fenty Via Bestimage/Bestimage/Profimedia, Daniel Garzon Herazo/Zuma Press/Profimedia

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri